Razmišljanja
Valove slišiš do obale,
kot da ladje bi plesale.
Sonce dol z neba se smeje,
z žarki vse okolje greje.
V daljavi slišiš trušč,
a preglasi ga ptičji lušč.
Glasovi, morje, čofotanje,
vse to je vključeno v sanje.
Vedno manj se sliši,
vedno manj se vidi.
Vsega res je čisto manj,
saj nas zvonec prebudil je iz sanj.
(Ana-Mari Vajde, 7. a)
(Skupno 34 obiskov, današnjih obiskov 1)